LIVAR je začel z letošnjim poletjem stopati na novo pot, po kateri želimo podjetje v obdobju dveh let popeljati na pot proizvodne odličnosti. To pomeni, da smo začeli z izvajanjem večjih sklopov aktivnosti (projektov), katerih glavni namen je občutno izboljšanje procesov proizvodnje, kvalitete izdelkov in delovnega okolja, kar se bo posledično odrazilo v dvigu konkurenčnosti in boljšem poslovanju celotnega podjetja.
Cilj naše poti: postati prva izbira za ulitke, obdelavo in montažo
Preden se odpravimo na pot moramo vedno vedeti, kam si želimo priti oziroma kaj je naš cilj. Tudi v podjetju smo končno destinacijo (cilj) poti odličnosti določili skupaj. V okviru posebnih delavnic smo pod mentorstvom g. Klausa Holeczka, ki ga odlikujejo več desetletne izkušnje v najboljših proizvodnih podjetjih v Nemčiji in Sloveniji, izoblikovali ter določili končno destinacijo naše poti v odličnost (vizijo), ki se glasi »Želimo postati prva izbira za ulitke, obdelavo in montažo, ki bo temeljila na motiviranih sodelavcih in centrih odličnosti«.
Strategija nam je pokazala pot do cilja.
V nekoliko modernejših vozilih nam, ko ne vemo poti do končnega cilja, ta problem reši satelitska navigacija. Podobno je v poslovnem svetu, kjer to »navigacijo« imenujemo strategija – se pravi, katere aktivnosti moramo izpeljati, da dosežemo naš končni cilj (vizijo). Da smo znali določiti potrebne aktivnosti smo si pomagali z metodo SWOT (angl. Strengths/naše prednosti, Weaknesses/naše pomanjkljivosti, Opportunities/priložnosti, Threats/nevarnosti), ki nam je prinesla odgovore, v čem je LIVAR dober, (kaj znamo dobro delati), na katerih področjih so za nas priložnosti (katere so tiste storitve ali stranke, ki jih lahko še dodatno razvijemo), pa tudi kaj so naše pomanjkljivosti (torej področja kjer se moramo izboljšati) in katere nevarnosti nam pretijo v okolju, na katere se moramo preventivno pripraviti (npr. ohlajanje gospodarstva, strožje okolje-varstvene zahteve). Prav tako smo pri oblikovanju strategije upoštevali tudi pričakovanja vseh nas – zaposlenih, okolja v katerem delujemo in ostalih deležnikov.
Vemo kam in kako – oblikovanje projektnih skupin
Naslednji logični korak na poti v odličnost je bila izbira 15 področij na katerih bomo vpeljali izboljšave z namenom, da dosežemo končni cilj in uresničimo vizijo. Ta področja smo nato razdelili v tiste, ki morajo izboljšave vpeljati do konca leta 2020 in tiste, ki morajo svoje rezultate pokazati do leta 2021. Vseh področij, na katerih smo začeli resno delati že po poletnem dopustu in od katerih pričakujemo konkretne rezultate že v letu 2020, je deset (glej tabelo vseh področij). Vse projekte smo zasnovali enako, kar pomeni, da ima vsak projekt projektnega managerja oziroma vodjo projekta (odgovoren za določanje aktivnosti, vodenje, poročanje in celotni uspeh projekta), sponzorja (svetuje in potrjuje odločitve) ter člane projektnega tima, ki izvajajo naloge in zadolžitve na operativni ravni.
Tri, štiri, zdaj: Akcija!
Projektne skupine so uradno pričele s svojim delom sredi septembra, potem ko so bili določeni jasni in merljivi cilji, ki jih mora projektna skupina z izvajanjem dogovorjenih aktivnosti doseči v zastavljanjem roku. Večini projektnih skupin je bil v začetku dodeljen tudi fokusni projekt, katerega namen je na področju delovanja doseči zastavljene cilje in ustvariti prve oprijemljive prihranke znotraj treh mesecev. Projektne skupine se skupaj z vodstvom podjetja (sponzorji) ter mentorjem, Klausom Holeczkom, srečujejo dvakrat na mesec, kjer pregledajo doseganje ključnih kazalnikov, zaključene in odprte aktivnosti ter morebitne probleme.
Podrobnejša predstavitev: Pilotni projekt »Q-Initiative«
Pilotni primer Q-Initiative, ki ga vodi projektni manager Tadej Pavlin, je eden izmed desetih projektov (glej sestavo Roadmap 2020+) in vzorčni projekt na področju kakovosti, katerega namen je izboljšanje ključnih kazalcev na petih kritičnih pozicijah našega največjega in strateškega kupca KNORR-BREMSE (glej okvirček »hitra dejstva pilotnega projekta«). Projekt smo poimenovali tudi »pilotni« projekt, saj želimo postaviti standarde proizvodne odličnosti z ničelno toleranco do napak in prenesti dobre prakse tudi na pozicije ostalih kupcev znotraj celotnega podjetja. Delo na pilotnem projektu »Q-Initiative« predstavlja verjetno za večino sodelavcev nov (projektni) pristop k delu. Projektno delo pomeni koordinacijo aktivnosti vsakega člana tima z jasno določenim skupinskim ciljem in časovnim rokom do katerega mora biti delo zaključeno. Člani projektnega tima se srečujejo na rednih kratkih sestankih, kjer pregledujejo odprte delovne naloge in se dogovarjajo o naslednjih aktivnostih. Pri svojem delu se poslužujejo metod vitke proizvodnje (npr. požarni zid, PDCA, 5S, Kaizen; za razlago glej »slovarček izrazov«) ter statistike proizvodnih procesov, s čimer ocenjujejo doseganje etapnih in končnih ciljev. Delo na projektu od vsakega vključenega zahteva dodatno stopnjo angažiranja (poleg rednega dela), točnost udeležbe na sestankih, prevzemanje odgovornosti za opravljeno delo in predanost ciljem projekta, saj je uspeh celotne skupine odvisen od uspeha vsakega posameznika.
